Podrobnosti zakona, ki naj bi prinesel velike spremembe za študente

Poslanci so se vrnili s počitnic – že danes jih čaka prvo plenarno zasedanje. Pred njimi bo med drugim tretja obravnava predloga novega zakona o medijih, splošna razprava o zakonskih predlogih iz svežnja kmetijske zakonodaje, čaka pa jih tudi prva obravnava predloga zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.

Prav tako so koalicijski poslanci danes vložili predlog zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2) – prvopodpisani pod predlogom so poslanec Svobode Lenart Žavbi, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim in poslanka Levice Tatjana Greif.

Po informacijah N1 je eden glavnih ciljev zakona urediti področje subvencionirane študentske prehrane in dvigniti višino subvencije za posamezni obrok na 5,05 evra. Subvencija se je s 1. marcem zvišala s 4,02 na 4,10 evra.

Prav tako predlog zakona prinaša podaljšanje časovnega intervala koriščenja, da bi lahko upravičenci bone uporabljali 17 ur na dan (od 7. ure do polnoči), vsak mesec pa prejeli toliko subvencij, kot je dni v mesecu. Po trenutno veljavni zakonodaji so študenti namreč upravičeni do ene subvencije za prehrano na vsak delovni dan.

Na področju študentskega dela predlog zakona predvideva dvig minimalne bruto urne postavke za opravljeno študentsko delo in zmanjšanje števila ur, ki se uporabljajo v izračunu za določitev minimalne bruto urne postavke.

Prav tako želijo koalicijski poslanci z zakonom urediti štipendiranje, in sicer tako, da bi se študentom staršem omogočilo dodatno leto prejemanja državne štipendije v primeru starševstva, štipendistom pa bi se omogočil zaključek izobraževanja v 13 mesecih po zaključku zadnjega letnika izobraževanja ter prejemanje štipendije v celotnem dodatnem letu, če so do nje upravičeni.

Kakšne bi bile finančne posledice sprememb

Ker višina subvencije za študentsko prehrano od 1. marca letos znaša 4,10 evra, je strošek predlagane spremembe (povišanje na 5,05 evra) ocenjen na 4,3 milijona evra. Podaljšanje časovnega intervala koriščenja in povečanje števila subvencij, do katerih so študenti upravičeni, pa bi državo stalo še dodatni milijon evrov.

Na področju štipendiranja pa imajo predvideni ukrepi po ocenah vlagateljev zakona finančni učinek nižji od 40.000 evrov.

Sodelovanje z nekaterimi ministrstvi "včasih nemogoče", a s predlogom na ŠOS zadovoljni

Poslanec Žavbi se je na novinarski konferenci po vložitvi predloga zakona zahvalil Študentski organizaciji Slovenije in poudaril, da so oni izvorni avtor, končna verzija predloga pa je plod neštetih usklajevanj z deležniki na izvršilni ravni in v poslanskih skupinah koalicije. "Naša vloga je, da rečemo ’vsa čast’, za čas, ki ste ga za to namenili," se je obrnil na predsednika ŠOS.

Bezjak Zrim je dejal, da obstaja zavedanje, da so študenti v zelo težkem položaju in da je naloga odločevalcev, da ga poskušajo izboljšati. "Upamo, da bo zakon sprejet soglasno," je še dodal.

Poslanka Levice Greif je prav tako izpostavila "vsako leto manj rožnat" položaj študentov in opozorila, da se mestne občine za njihovo bivanje le redko zmenijo, temveč jih prepuščajo trgu. "Študentsko delo postaja prekaren nadomestek za redno zaposlitev, ker je za delodajalca cenejše. Študentom se zažira v čas, ki je namenjen študiju, študijski programi pa so vse bolj usmerjeni v zaposljivost in dobičkonosnost bodočih delodajalcev," je nadaljevala.

Predsednik ŠOS Luka Mihalič je vložen zakon označil za zgodovinski trenutek in poudaril, da gre za tretji tovrstni zakon. "Čeprav je bilo sodelovanje z nekaterimi ministrstvi pogosto zahtevno in mogoče celo nemogoče, nam je uspelo pripraviti predlog zakona, s katerim sem zadovoljen," je dodal.